Lovska oprema

Lovski klobuk

Lovski klobuk

Lovski klobuk velja za enega najpomembnejših sestavnih delov lovske noše pri nas in tudi drugje, posebno v srednjeevropskem prostoru. Pravi slovenski lovski klobuk je prepoznaven po »štuli« ali »štoli«, kot pravimo potlačenem, udrtem, vrhnjem delu klobuka, podobnem jamici, ki ga obdajata še dve podobni jamici na sprednji strani, vse tri pa služijo za oprijem s prsti pri snemanju klobuka z glave ali pokrivanju le-te z njim. Klobuk obdajajo trikrat ovita, pletena vrv zelene barve, na levi strani klobuka pa je zanka, v kateri nosimo pripet stanovski znak SLD. Ves klobuk je obdan s krajci, ki bi po zadnjih dogovorih naj bili široki med 5 in 7 cm. Barva klobuka ni natančno definirana, obstajajo namreč klobuki iz zajčje dlake ali pa iz melanžirane volne, zaradi česar so dopustni različni odtenki barve, vsi pa so najbližje zeleni barvi (nekateri nekoliko tudi jelenje rjavi) ali še bolje rečeno, mešanici barv, ki ji pravimo melanž. Lovski klobuk uporabljamo pri vseh lovskih dogodkih, od lova do svečanih priložnosti vseh vrst.

Slovenskega lovca že na daleč prepoznamo po enem najznačilnejših elementov lovske noše, ki se uporablja pri vseh lovskih priložnostih in daje podobi lovca značilen pečat. Lovski klobuk je namreč del slovenskega, kakor tudi srednjeevropskega izročila in je še zmeraj (ne glede na tradicijo in običaje) pravzaprav zelo uporaben in koristen vsakdanji pripomoček.

Običaji in izročilo

Lovski klobuk je tesno povezan z lovskimi šegami in navadami, zato bi izpostavil najpomembnejše, ki jih zagotovo spoštujejo vsi pravi lovci.
Zelena vejica, za katero običajno uporabimo trikraki vršič iglavca, največkrat smreke ali jelke, je pravi lovski stanovski znak. Tega lovci nosimo na levi strani klobuka na vseh pomembnejših svečanih prireditvah, ki so povezane z lovsko organizacijo; naj bo to lovski pogreb, svečana podelitev priznanj, letni občni zbor lovcev ali kaj drugega. Uporaba zelene vejice na pogrebih se po navadi razlikuje od ostalih dogodkov po tem, da vejico običajno, v znak žalovanja, obrnemo navzdol in ne navzgor, kot pri vseh ostalih, prešernih dogodkih.
Vejica plena je podoben vršič iglavca, kakor zelena vejica (dopustni so tudi vršiči listavcev, v kolikor v bližini ni primernega iglavca), ki jo zmeraj odlomimo in nikoli ne odrežemo z drevesa v bližini mesta, kjer smo uplenili divjad in v lovskih krogih služi kot dokaz lovsko pravične uplenitve. Zataknemo jo na desno stran klobuka. Kadar smo na lovu sami, vejico tudi odtrgamo sami, jo orosimo s krvjo na strelni rani divjadi in si jo zataknemo za klobuk. Kadar imamo ob sebi lovskega tovariša ali več njih, odlomi vejico spremljevalec, jo orosi na strelni rani divjadi, nato pa jo ob primernem in spoštljivem nagovoru ponudi uplenitelju na udrti »štuli« (ali »štoli«, kot pravijo ponekod) svojega klobuka. To stori spremljevalec z levo roko, z desnico pa uplenitelju seže v roko in zaključi svoje besede z »lovskim blagrom«.
Pri pozdravu lovini po končanem skupnem lovu lovovodja zaključi zahvalo uplenjeni divjadi z besedami: »Uplenjeni divjadi za lovski blagor – hvala«, pri čemer vsi lovci z eno roko (s tremi prsti) primejo svoje klobuke za »štule«, jih odkrijejo z glav in v en glas odvrnejo: »Hvala.«
Običajev, pri katerih lovski klobuk odigra osrednjo vlogo, bi lahko našteli še več, vendar bo dovolj, da si zapomnimo in dejansko skušamo razumeti, kako pomembno vlogo odigra lovski klobuk pri izročilih, ki se prenašajo iz roda v rod.

Opomba: V kolikor imamo pomisleke, na kateri strani klobuka si je ob določeni priložnosti potrebno zatakniti vejico, si zapomnimo osnovno pravilo: Lovec – Levo, Divjad – Desno!

Modeli klobukov

Obstaja več modelov lovskih klobukov, ki so v Sloveniji v redni uporabi in se nekoliko razlikujejo tudi po regijah, vsem pa so skupne najpomembnejše značilnosti:

  • Na vrhnjem, osrednjem delu klobuka, je prepoznavna udrtina, podobna jamici, pred njo pa sta na prednji strani še dve podobni, vendar manjši jamici iz leve in desne strani. Vsem trem udrtinam skupaj pravimo »štula« (ali ponekod tudi »štola«), njihov namen pa je enostavno snemanje z glave ter pokrivanje le-te s tremi prsti ene roke, zaradi česar je »štula« uporabna značilnost vsakega klobuka.
  • Vsak lovski klobuk je obdan s trikrat ovito, pleteno vrvjo, ki je na levi strani klobuka oblikovana v zanko primerne velikosti, da lahko vanjo pripnemo stanovski znak SLD.
    Klobuk je obdan s krajci, po zadnjih pravilih bi ti pri dogovorjenem slovenskem lovskem klobuku naj merili 5 – 7 cm v širino.
  • Barva klobuka ni popolnoma natančno definirana, saj obstajajo klobuki iz različnih materialov (kunčja ali zajčja dlaka, volna,…), zaradi česar so dopustni tudi različni odtenki obarvanosti klobuka, od tipično zelenih barv pa vse tja do jelenje rjavih. Najznačilnejša je prav mešanica obeh barv, ki ima posebno ime: melanž.

Zagotovo je pomembno, da na prvem mestu med vsemi modeli (osredotočimo se na asortiman najznamenitejšega slovenskega klobučarstva PAJK, ki ima tudi najdaljšo tradicijo in izdeluje vse najpomembnejše modele klobukov) izpostavimo najpomembnejšega med njimi, tj. lovski klobuk »SLOVENEC
Model SLOVENEC je pri slovenskih lovcih tudi najbolj zaželen, znan pa je po svojih nekoliko širših krajcih (7,5 cm), ki so tako spredaj, kot tudi zadaj, obrnjeni navzdol, v štuli pa ima klobuk tudi otoček, ki bi naj ponazarjal edini slovenski otok – Blejski otok. Ta model je tudi najpogosteje uporabljen model na vseh svečanih lovskih prireditvah in ga lovci še posebej radi nosimo v javnosti, kadar predstavljamo našo organizacijo. Osebno sem mnenja, da so široki krajci tudi zelo koristni v deževnem vremenu, kjer služijo preprosti nalogi, da nam vse dežne kaplje ne padajo za vrat in pod ovratnik obleke, kakor se rado zgodi pri manjših krajcih, ki ne zaščitijo dovolj velike površine pred dežjem.
Model JELEN se razlikuje od SLOVENCA po tem, da so na zadnji strani krajci privihani navzgor, ne navzdol.
Lovski klobuk SRNA je klobuk z ožjimi krajci (približno 4,5 cm), ti pa so na zadnji strani zavihani navzgor, na sprednji strani pa navzdol. Ta klobuk je priljubljen predvsem v Štajerski regiji.
Omenimo še model ŠPICAR, ki je podoben SLOVENCU, ima pa krajše krajce, kar zna biti manj moteče ob zahtevnejši uporabi na terenu.
Zraven omenjenih modelov proizvajalca PAJK bi želel omeniti še model klobuka, ki ga to podjetje ne izdeluje, gre pa za zelo pogost in specifičen lovski klobuk, ki je najbolj znan pod pogovornim nazivom »KEKEC«. Ta model je podoben avstrijskim klobukom, pri nas najpogosteje uporabljen na slovenskem Koroškem, oblikovan pa je v konico. Po svoji obliki ne gre za pravi slovenski lovski klobuk, njegova prednost pa je v tem, da imamo ob nošnji pokrita ušesa, kar preprečuje vdor vetra in dodatnega občutka hladu, zato spada med najtoplejše klobuke. Ker nima krajcev, ki bi na široko moleli stran od glave, je pri hoji skozi gosto porasla območja tudi najmanj moteč in se nam ne bo velikokrat zataknil za veje ali druge prepreke.
Poleg omenjenih modelov seveda obstajajo še drugi (na primer TRIGLAV, BOHINJ, GAMS ali ZLATOROG škofjeloškega proizvajalca klobukov ŠEŠIR, ki pa žal končuje svojo dolgoletno tradicijo in zaključuje s poslovanjem), vendar naj bo tokrat dovolj osnovni izbor, ki bi uporabniku lahko služil kot pomoč pri izbiri klobuka, na spletu in osebno v trgovini pa je na voljo še precej informacij o vseh drugih vrstah in tipih klobukov.

Lovski klobuk Pajk Slovenec

Pomembne lastnosti in uporaba

Vsak bodoči lastnik lovskega klobuka bo posebno pozornost namenil uporabi na terenu in osnovnih lastnostih, ki so poleg videza zanj pomembne. Zagotovo med najpomembnejše spadata vodoodpornost in zračnost (ali pogovorno dihanje materiala). Klobukom iz kakovostne klobučevine je skupno to, da so že sami po sebi za vodo neprepustni več ur, ta čas pa je možno precej podaljšati, v kolikor je klobuk ustrezno prepariran (in impregniran) z naravno smolo, poimenovano tudi šelak (gre za drevesno smolo, ki je povsem naravna). S šelakom prepojeni klobuki so lahko vodoodporni tudi do 18 ur, kar zadošča večini ali pa celo vsem potrebam slovenskega lovca. S takšno zaščito klobuka je zadoščeno tudi ustrezni zračnosti klobuka, kar ga tudi poleti naredi prijetnega za uporabo, saj nošnja ne povzroča pretiranega znojenja. Omeniti pa velja dejstvo, da klobuki najvišje kakovosti, impregnirani s šelakom (takšni klobuki proizvajalca Pajk imajo oznako tri zvezdice) držijo svojo obliko in so v osnovi precej bolj trdni od kakšnih volnenih in podobnih, ki jih lahko tudi zmečkamo in pospravimo v žep (kar jih pa seveda nemalokrat naredi praktično bolj uporabne na terenu). Za razliko od kakovostnih klobukov pa so tisti slabše in cenene izdelave sicer prav tako neprepustni za vodo, vendar so impregnirani s silikonskimi pripravki, kar jih naredi neudobne za uporabo prav zaradi nezadostne zračnosti, saj lasišče pod klobukom ne more »dihati«. Kakovostnim klobukom je skupno tudi to, da jih obrabljene lahko damo ponovno obnoviti.

Kakovost

Kakovost klobuka je v veliki meri odvisna od kakovosti dlak oziroma volne, iz katere je ta izdelan. Med najbolj kakovostne surovine sodi bobrova dlaka (pa tudi činčilina), ki pa je izjemno redka, zato je v splošni uporabi bolj pogosta dlaka poljskega zajca, kateri po kakovosti sledi kunčja dlaka. Najboljša je dlaka iz hrbta živali, šele na drugem mestu po kakovosti je dlaka, ki raste živalim ob straneh. Postopek, s katerim pridemo iz dlak oziroma volne do klobučevine, namenjene izdelavi klobuka, imenujemo valjanje. Kakovost klobuka je v nadaljevanju odvisna od tega, kolikokrat smo material valjali – klobučevina za kakovostne klobuke se valja tudi 180 krat!

Hramba in nega

Klobuk po uporabi zunaj prezračimo (ne postavimo ga v majhen, zaprt prostor ali škatlo) oziroma osušimo in šele nato pospravimo na ustrezno mesto. Pri sušenju pazimo na to, da ga ne postavimo neposredno na radiator ali v bližino kamina, temveč ga osušimo pri sobni temperaturi ob normalnih pogojih. Kvaliteten klobuk se bo po sušenju brez težav vrnil v svojo prvotno obliko. Ko je klobuk suh, shranimo. Shranimo ga tako, da je obrnjen »na glavo« – krajci in spodnji del klobuka so obrnjeni navzgor, vrhnji del klobuka s štulo pa je pravzaprav obrnjen navzdol in postavljen na polico. V kolikor bomo upoštevali osnovna navodila, nam bo kakovosten klobuk dobro služil in nas razveseljeval ob uporabi in doživetjih precej časa.

Za Puškarstvo Vute – Renato Brodar

Ponudba klobukov v naši spletni trgovini

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja