Lovska oprema|Optika

Daljnogled

DALJNOGLED

Daljnogled je izjemen optični pripomoček, ki, ob tem da daje povečano sliko oddaljenih predmetov, predvsem lajša življenje pomorščakom, ornitologom, lovcem in še komu. Lovci si lova brez tega najosnovnejšega pripomočka ne znamo niti predstavljati. V prispevku želimo pojasniti osnovne pojme, ki se pojavljajo v svetu optike in bralcu na kratko predstaviti trenutno stanje na tržišču ter mu s podanimi informacijami v nadaljevanju predvsem olajšati izbiro in pomagati pred nakupom daljnogleda.

Na začetku bi bilo smiselno zapisati nekaj o različnih tipih daljnogledov, kar je opazno že na prvi pogled. Po samem izgledu daljnogleda lahko nemudoma presodimo, ali daljnogled pred nami spada med daljnoglede, ki uporabljajo prizme »roof« (ali tudi strešne prizme) oziroma prizme vrste »Porro« (ime so dobile po svojem izumitelju). V osnovi so prizme elementi, ki lomijo pot svetlobe – z namenom skrajšanja zgradbe daljnogleda in obračanja slike v daljnogledu, da vidimo sliko skozi daljnogled tudi pravilno obrnjeno. Daljnogledi s strešno prizmo so največkrat uporabljeni in v zadnjem času prevladujejo na trgu, saj so priročni, majhnih dimenzij in estetskega videza. Njihova slabost pa je, da se svetlobni snop v njih večkrat lomi, zaradi česar je težje doseči visoko svetlobno prepustnost. Proizvajalci le-to dosegajo z zahtevnimi tehnologijami namenskih premazov in nanosov leč, kar tiste najboljše uvršča tudi v sam cenovni vrh. Daljnogledi s Porro prizmo so, za razliko od prejšnjih, običajno večji, bolj okorni in prepoznavni po svoji značilni obliki. Njihova prednost je v zelo majhnem številu lomov svetlobnega snopa, zato so zaradi svoje zgradbe v samem vrhu po prepustnosti svetlobe in dajejo izredno svetlo sliko ter odlično globinsko predstavo. Tipičen primer takšnega daljnogleda je v Sloveniji izjemno popularen daljnogled Swarovski Habicht 7×42 GA, ki nudi odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

daljnogled Swarovski EL Range Swarovski Habicht 8x42 ga
Primer daljnogleda z Roof prizmo Swarovski EL Range Primer daljnogleda z Porro prizmo Swarowski Habicht 7×42 GA

 

Podatka, ki ju najprej preberemo ob vsakem daljnogledu, sta povečava in premer leče. Zmeraj sta zapisana na enak način in sicer v točno določenem zaporedju, med njima stoji le x. Pri daljnogledu, ki nosi oznako 7×42, lahko iz oznake razberemo, da gre za daljnogled s 7-kratno povečavo in premerom leče 42 milimetrov. 7-kratna povečava preprosto pove, da so objekti, ki jih opazujemo s takšnim daljnogledom, videti 7-krat večji, kakor pri opazovanju s prostim očesom na enaki razdalji. Za lovca so najbolj uporabni daljnogledi, katerih območje povečav se giblje v razponu med 7 in 10-krat. To je območje, v katerem večina ljudi uspe uporabljati daljnogled tudi prostoročno in se jim slika ob gledanju objektov zaradi lastnih tresljajev rok ne trese toliko, da bi bilo to moteče. Višje stopnje povečav so uporabne le ob fiksnih naslonih in umirjenem telesu, ko nam zaradi predhodnega gibanja ne zmanjkuje sape. Naslednji podatek, ki stoji za povečavo daljnogleda, je premer leče objektiva. Večji kot je premer leče, več svetlobe lahko teoretično zajema daljnogled (v kolikor bi primerjali dva daljnogleda istega proizvajalca, isto serijo produktov in enako območje povečave). Ni pa nujno, da imajo daljnogledi večjih premerov leč zmeraj tudi bolj svetlo sliko v mraku, saj imajo razlike v kakovosti uporabljenih materialov, premazov leč in ostalih tehnologij različnih proizvajalcev in izdelkov velikokrat večji vpliv od gole velikosti objektiva.

Omeniti je potrebno še besedno zvezo izstopna zenica. To je podatek, ki govori o tem, koliko svetlobe bo iz okularja daljnogleda dejansko vstopilo v uporabnikovo oko. Podatek o izstopni zenici je geometrijski in številčen, kar pomeni, da ga lahko preprosto izračunamo tako, da premer leče daljnogleda v milimetrih delimo z njegovo povečavo (42 mm : 7 = 6 mm; izstopna zenica je torej velika 6 mm). Pri nakupu daljnogleda je pomembno, da upoštevamo tudi podatek o izstopni zenici in sicer tako, da se zavedamo sledečega dejstva: zenica povprečnega človeškega očesa se v splošnem (pri mladem človeku) lahko v mraku razširi le do približno 7 milimetrov. To je podatek, zaradi katerega proizvajalci daljnogledov v glavnem izdelujejo le daljnoglede, pri katerih omenjeno razmerje med premerom leče in povečavo ne presega števila 7. Sposobnost širjenja zenice se pri ljudeh postopoma zmanjšuje tudi s starostjo, kar pomeni, da starejši človek visoke vrednosti izstopne zenice daljnogleda v praksi ne more niti izkoristiti. V kolikor upoštevamo to značilnost človeškega očesa in pri tem upoštevamo še dejstvo, da so daljnogledi razreda 8×56 bistveno večji, težji in bolj okorni od npr. daljnogledov 7×42, ugotovimo, da je v uporabi več daljnogledov s premerom leče 42 mm od prej omenjenih, večjih.

Iz omenjenih podatkov pridemo do preprostih ugotovitev, da so daljnogledi z oznako 8×56 najbolj primerni za večerna čakanja in uporabo pri mesečini na visokih prežah, za lov v visokogorju so namreč primernejši bolj kompaktni daljnogledi, nekoliko večjih povečav (npr. 10×42), vsesplošno uporabni in največkrat uporabljeni daljnogledi pa so tisti, ki se odlično obnesejo pri zalazu (priročna velikost in teža) in so hkrati namenjeni vsestranski lovski uporabi. Takšni se največkrat ponašajo z oznakami, kot na primer 8×42. Manjši premeri leč so za lovca nezanimivi, saj so praktično neuporabni v mraku, ko bi želeli z daljnogledom tudi najbolje videti. V dnevnih razmerah po svetlosti namreč ni velikih razlik in so skoraj vsi dovolj dobri, prave razlike med daljnogledi se namreč zares pokažejo predvsem ob zori in v večernem mraku (takrat nam mora daljnogled tudi najbolje služiti).

Predlagam, da kakovost izdelave in ugled proizvajalca postavimo na prvo mesto pri izbiri, saj je običajno to bolj pomembno od splošnih geometrijskih oznak daljnogleda. Boljši (in seveda dražji) daljnogledi bodo blesteli v zahtevnih svetlobnih okoliščinah, običajno bodo imeli širše vidno polje, pa tudi robna ostrina (kako ostra je slika na skrajnih robovih v vidnem polju) bo zagotovo boljša. Garancije in pregovorno znanih, odličnih poprodajnih storitev uveljavljenih evropskih proizvajalcev niti ni potrebno omenjati. Gre namreč že za preprosto dejstvo, da so cenejši daljnogledi (do cca. 500 EUR) azijskih proizvajalcev običajno lepljeni in jih ni moč popravljati, v kolikor pride do kakšnih težav, za razliko od njih pa so renomirani izdelki evropskih proizvajalcev večinoma vijačeni in zmožni kasnejših popravil tudi dolga leta po nakupu, v kolikor bi bilo to potrebno.

Bistvene razlike med cenejšimi in dražjimi proizvajalci daljnogledov se ne kažejo le v kakovosti izdelave, temveč tudi v uporabljenih materialih, predvsem pa se ločijo po vrstah stekla in uporabljenih nanosih (premazih) na površinah leč in prizem, ki se nahajajo v notranjosti daljnogleda. To so detajli, ki daljnoglede ločijo po ostrini slike, prepuščanju svetlobe ipd. Funkcija večslojnih premazov se odraža tudi v tem, da premazi na zunanjih površinah leč ščitijo daljnogled pred tem, da bi se med uporabo orosile zunanje leče. Notranjosti daljnogledov pa so prav zaradi notranjega rosenja danes napolnjene z dušikom ali argonom, ki uspešno preprečujeta notranje rosenje. Seveda so vsi takšni daljnogledi tudi vodotesni.

Pri izbiri in nakupu daljnogleda nikakor ne smemo pozabiti na okular. To je pomemben del, ki običajno odloča, ali je daljnogled primeren za posameznika ali ne. Zaradi različnih okularjev niso vsi daljnogledi primerni za ljudi, ki nosijo očala. Ustrezno oddaljenost očesa od okularja lahko pri uporabi očal velikokrat dosežemo le, če daljnogled omogoča natančno nastavljanje dolžine opore okularja od očesa. Zaradi slednjega je daljnogled pred nakupom potrebno preizkusiti, saj nam vse ostale prednosti ne bodo koristile, če ga z očali ne bo možno uporabljati (velikokrat je težava pri daljnogledih s Porro prizmami, ki ne omogočajo natančnih nastavitev oddaljenosti opore okularja od očesa, temveč zgolj dva fiksna položaja, ki ju dosežemo z vihanjem opore). V kolikor nosite očala, pazite na to, da bo pri vašem novem daljnogledu minimalna razdalja očesa od okularja, pri kateri še zmeraj vidimo vso vidno polje, vsaj 11 mm ali več.

Danes so na voljo daljnogledi, ki ob povečanju slike omogočajo še katero izmed tehničnih poslastic, npr. vgrajen daljinomer. Ta je zelo uporaben ob daljših strelih, ko je potrebno korigirati padec krogle na določeni razdalji. Zavedajmo se, da vgrajen daljinomer nekaj tehta in bo daljnogled zaradi njega težji, ne pozabimo pa tudi na preprosto dejstvo, da le tisti najbolj kakovostni (in najdražji) daljnogledi zaradi vgrajenega daljinomera ne prinesejo zraven tudi slabših optičnih lastnosti, hkrati pa nam izpišejo obe razdalji, ki sta za strelca pomembni zaradi korigiranja padca krogle in ne samo dejanske razdalje, ki smo jo izmerili pod kotom. Pri cenejših daljnogledih gre običajno namreč za kompromis, ki zaradi vgrajene dodatne tehnologije (daljinomera) največkrat pomeni tudi nekaj slabše optične lastnosti, česar si seveda ne želimo.

Za Puškarstvo Vute – Renato Brodar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja