Lov srnjaka v času prska – na klic!

Srna (Capreolus capreolus) je v Sloveniji najštevilčenjša, upam pa si trditi, da tudi najpomembnejša parkljasta divjad, ki jo najdemo skoraj v vseh predelih dežele. Vzrok se skriva v njeni prilagodljivosti, zaradi česar je tudi obstala in preživela okrog 8 milijonov let.
Samca imenujemo srnjak, samico srna, njunemu skupnemu preživljanju časa (beri: paritvenemu obdobju), ki traja nekje od druge polovice meseca julija do konca prve polovice avgusta, pa strokovno pravimo prsk. Verjamem, da lov srnjaka v srcu vsakega, še tako zahtevnega lovca, zaseda posebno mesto, zato je prav, da omenimo najpomembnejša tipa lova, ki sta pri nas v uporabi.
Lov enoletnega in odraslega srnjaka (starega dve leti in več) se pri nas prične s 1. majem in traja vse do 31. oktobra. V tem prispevku se bomo osredotočili na lov odraslega, pogovorno tudi trofejnega srnjaka.
Na začetku (od maja do konca prve polovice julija) in proti koncu (od druge polovice avgusta do konca oktobra) lovne dobe se lov izvaja večinoma na »klasično« čakanje ali zalaz , v tišini, v jutranjih in večernih urah.
V času prska se predstavljenima tipoma lova pridruži še oponašanje živali, čemur pravimo lov na klic. Pri tej vrsti lova poskuša lovec z vso svojo spretnostjo in uporabo raznoraznih pripomočkov (od ukrivljanja svojih dlani in ustnic, do uporabe listja, ostalih naravnih pripomočkov, ki so na voljo in nenazadnje profesionalnih piščali, namenjenih tovrstnemu načinu lova) privabiti srnjaka v svojo bližino. Takšen način lova zahteva nekaj spretnosti (pri čemer so nam v veliko pomoč namenske piščali), saj je potrebno doseči brezhibno oponašanje oglašanja srnjadi, strokovno takšnemu oglašanju pravimo tudi pivkanje. Pri klicanju običajno skušamo oponašati srno, kar seveda pritegne gonečega srnjaka. Zna se zgoditi, da metoda ni uspešna (sploh, kadar je srna že v bližini srnjaka), zato se lahko lotimo tudi oponašanja mladiča, kar vzbudi zanimanje srne, za njo pa običajno priteče še srnjak. Seveda je starejšega, izkušenega in bolj previdnega srnjaka običajno veliko težje priklicati od mladeniča, ki mu delovanje hormonov v tem obdobju največkrat zamegli razum in razsodnost. Obdobje prska je še posebej zanimivo zaradi izjemne teritorialnosti tovrstne divjadi, kar privede tudi do borb med samci, ki se borijo za ozemlja, samice,… Seveda je takšne dogodke, kot tudi lovljenje in snubljenje srn s strani srnjakov izjemno zanimivo opazovati. Za večino lovcev je slednji način lova zaradi svoje raznolikosti še posebej zanimiv, vendar se ga zaradi zahtevnosti vsi ne lotevajo. Možnosti za uspeh pri lovu povečujemo na dva načina; prva je nabiranje izkušenj, druga pa uporaba namenskih piščalk. Nabiranje izkušenj prepustimo vam, mi pa vam bomo poskusili olajšati odločitev pri izbiri ustrezne piščali. Torej, katero izbrati?

V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj zanimivih, dovršenih in uporabnih piščali, namenjenih klicanju srnjaka.

Hubertus Buttolo (gumijasta piščal)
gumijasta piščal, izjemno preprosta za uporabo, zatorej primerna za začetnike. Zanimivo pri tej piščali je, da je ne dajemo v usta, temveč glasove dosežemo s stiskanjem s prsti. Čeravno se zdi moteče, da lovec potrebuje prosto roko za njeno uporabo (ko bi lahko v tej roki držal puško ali daljnogled), ni nujno tako zapleteno – lovec jo lahko brez težav stisne pod pazduho in nemoteno uporablja, pri čemer ima obe roki prosti in pripravljeni za morebiten strel. Najpogostejši način uporabe piščali Buttolo so trije kratki zaporedni piski, ti pa oponašajo mladiča, ki kliče mater. V kolikor piske podaljšamo, da dosežemo dolge, intenzivne in močne piske, z njimi ponazorimo klic srne, ki je godna za parjenje. V kolikor so piski glasni, krajši in globlji, lahko bi rekli tudi dramatični, z njimi dosežemo oponašanje srne v stresni situaciji. Srno, ki sicer ima ob sebi srnjaka, vendar ta ni njena prva izbira. S takšnimi glasovi se namreč oglasi srna, kadar skuša najti bolj dominantnega srnjaka (Primer uporabe piščali).

Nordik Roe

Prednastavljena piščal omogoča vse zvoke za lov na srnjaka, ki jih potrebujemo. Glasove spreminjamo s spreminjanjem položaja gumijastih trakov po celotni dopustni dolžini na piščali. Prav tako ima piščal dvostopenjsko nastavitev jakosti zvoka. Kadar želimo mehkejši zvok, s palcem pokrijemo namensko luknjo na prednji strani piščali. Tudi piščal Nordik Roe z nekaj prakse omogoča posnemanje različnih odzivov živali (vznemirjenost, agonija,…).

Hubertus Buttolo (plastična piščal)

Idejna zasnova za izdelavo te piščali prihaja iz naravnega okolja, saj je v osnovi še najbolj podobna dvema, med seboj tesno skupaj stisnjenima listoma, med katera pihamo in tako dobimo (če smo dovolj dobri) glasove, s katerimi se lahko lotimo lova srnjaka. Takšno tehniko z naravnimi listi še zmeraj uporabljajo nekateri bolj izkušeni lovci. Okrog dveh ploščic so na piščali naviti silikonski trakovi, s katerimi lahko dosežemo prav vse zvoke, ki jih v naravi uporablja srna (samica). Uporaba te piščali v rokah izkušenega lovca je lahko uporabna tudi pri lovu lisic, saj lahko z njo dosežemo oponašanje zajčjega veka ali pa celo oponašamo divje race. V obsegu dobave je priložen plastičen etui.

 Clausen Roedercall V2

Nekoliko bolj moderna zasnova piščali, katere zgradba je v osnovi sicer podobna že opisani plastični Hubertus Buttolo. Tudi s to piščalko lahko produciramo vse vrste zvokov, ki jih v naravi uporablja srna ali njeni mladiči. Priročni živo rumeni barvi te piščali pa se bomo zahvalili vsakič, ko nam bo na lovu padla na tla, kar se najbolj pogosto zgodi prav v visoki travi.

Hubertus (lesena piščal, izdelana iz lesa češnje)

Klasika med vsemi piščalmi, namenjenimi klicanju srnjaka, preizkušena in dokazana skozi desetletja uporabe. Lesena piščal, ki ste jo zagotovo že srečali. Višino tona spreminjamo s privijanjem in odvijanjem vijaka, pri čemer pazimo, da z višanjem tona ne presežemo priporočenih omejitev, saj je previsok zvok (izrazit pisk) praktično neuporaben pri lovu srnjaka. Pravilna uporaba piščali pomeni, da jo s palcem in kazalcem stisnemo v rahlo stisnjeno dlan (kot bi želeli pridušiti zvok), približamo in nastavimo med rahlo stisnjene, našobljene ustnice, nikakor pa je ne dajemo v usta, čemur naj sledi izziv – priklicati srnjaka z lastnimi sposobnostmi.

Hubertus (plastična piščal)

Piščal, po svojem načinu delovanja in načinu uporabe zelo podobna leseni piščali Hubertus, vendar dopolnjena z nekaj sodobnimi dodatki. Na ustniku piščali je dodan zaščitni pokrovček, ki preprečuje vdor umazanije in prahu, da se ta ne nabira na membrani, piščal pa ima še namensko uho, skozi katerega lahko napeljemo vrv in piščal nosimo okrog vratu.

 Hubertus (plastična piščal v plastičnem etuiju)

Še ena izjemno kompaktna in priročna piščal renomiranega proizvajalca, v obsegu dobave pa je razliko od prejšnjih dveh vključen tudi plastični etui za spravilo. Po načinu delovanja se ne razlikuje od prejšnjih dveh, vendar pri tej spreminjamo nastavitve zvoka s pomočjo drsnika in ne s pomočjo vijaka, kakor pri prejšnjih dveh. Tudi ta plastična piščal ima dodan zaščitni pokrovček, ki ščiti pred umazanijo in prahom.