Svetloba, ki se odbije od raznih predmetov v naši okolici vse do našega očesa, omogoča, da te predmete z očesom tudi vidimo. V očesu so čutnice (receptorji), ki svetlobo zaznavajo, ti dražljaji pa se s pomočjo očesnega živca prenesejo v možgane. Možgani so te dražljaje sposobni prepoznati kot sliko naše okolice. Osvetljena telesa so tista, na katere pade svetloba in se od njih odbije. Obstajajo pa tudi telesa, ki sama oddajajo svetlobo – v naravi so v nočnem času to zvezde, Luna ipd. Nočna optika to svetlobo zajame (dovolj je že svetloba v najmanjši možni meri) in jo s pomočjo ojačevalca ojača, da lahko vidimo slike z našim očesom. Slika, ki jo vidimo, je jasna, naravna in detajlna, kar pomeni, da lahko objekt tudi zelo natančno ocenimo.
Poleg nočne optike poznamo še termalno optiko ali termovizijo, ki deluje na principu zaznavanja toplote (sevanja). Kadar je temperatura objekta višja od njegove okolice, nam optika ustvari sliko. Termalna optika tudi ne potrebuje vidne svetlobe, da bi to sliko ustvarila. To pomeni, da lahko vidimo tudi najmanjše objekte, ki jih npr. ponoči prekriva megla ali drugo kritje in jih z nočno optiko ne bi videli. Potrebno pa se je zavedati, da termalna slika ni tako detajlna in naravna našim očem, kot je to pri nočni optiki.
V to kategorijo sodijo monokularji, daljnogledi, očala in nastavki za strelno optiko.

Nočna optika in termovizija je v Republiki Sloveniji dovoljena le za opazovanje, pri lovu divjadi pa uporaba umetnih virov svetlobe ni dovoljena.

Prikazovanje 1–12 od 20 rezultatov