Lov | Lovska oprema | Orožje

Najboljši kalibri in izbrane krogle za lov na pogonih

Najboljši kalibri in izbrane krogle za lov na pogonih

            Oguljena tematika, ki je prav gotovo večna, a vendar ji nikoli ne bomo prišli do dna: izbira najboljšega / najustreznejšega kalibra. Pogovor o izbiri najboljšega kalibra je paradoks – na eni strani gre za Sizifovo delo, pri katerem smo obsojeni na grenko resnico, ki je očitna – nikoli ne bomo našli pravilnega in enoznačnega odgovora, na drugi strani pa nam je tematika zmeraj znova v veselje in imamo o njej zmeraj še kaj povedati. V kolikor si upamo priznati, je to tema, ki zna v prostor, poln lovske druščine po zaključenem lovu, vnesti skorajda radost. Sproščeno vzdušje, polno omizje nasmejanih obrazov in pogovor o najboljšem kalibru pa zna biti tudi dovolj dober razlog, da se običajno po lovu zadržimo v družbi nekoliko dlje, kot smo načrtovali. Popolnoma enako je z izbiro krogle. Čeravno mislimo, da vemo že vse, zmeraj napnemo ušesa, kadar nekdo za mizo načne diskutirati o kalibrih ali kroglah.

            Pa vendar, zagotovo obstajajo splošna priporočila in neizpodbitna dejstva, ki so nam pri izbiri kalibra ali krogle za določeno vrsto lova lahko v pomoč in prav je, da jih izpostavimo. Vsak posameznik se bo pa na koncu (jasno kot beli dan) sam odločil, kaj mu je pri srcu, česa si želi, kaj potrebuje in tako bo na koncu v skladu z naštetim tudi izbral kaliber in kroglo, ki sta zanj najprimernejša.

KALIBRI

            Z razlogom se v našem okolju kot najbolj univerzalni kalibri omenjajo sledeči staroevropski kalibri: 7×64 Brenneke, 8×57 v vseh svojih izvedenkah, 7x65R v prelamačah in podobni. To so kalibri, s katerimi je mogoče loviti cel spekter evropske velike divjadi brez resnih pomislekov. Tem kalibrom se preko luže (in jasno tudi pri nas) pridružujejo resni tekmeci: .308 Win, .30-06 SPRG, .270 Win in drugi. Zanimanje zanje je v porastu, so pa vsi našteti v resnici že docela udomačeni tudi na naših tleh, saj se jih uporablja že desetletja.

            Osredotočimo se na pogone. Skupni lovi na veliko divjad v večini primerov narekujejo lov divjih prašičev in navadne jelenjadi. Ponekod spada v lovno divjad na skupnih lovih še damjak, srnjad, los ali kaj drugega, divji prašiči in navadna jelenjad pa so zagotovo zmeraj in povsod v ospredju. Tako divji prašiči kot tudi jelenjad (še posebej pa los) predstavljajo vzdržljive, trdožive, velike in močne živali, za katere je smiselno izbrati nekoliko močnejše kalibre (v vseh primerih pa je potrebno upoštevati zakonodajo, ki jasno narekuje minimalne predpisane kalibre in mase krogle za lov posamezne vrste divjadi), saj so streli na pogonih hitri, običajno manj natančni, tudi slabši od strelov s prež in drugod, kjer imamo dovolj časa za pripravo na zanesljiv strel. Vso našteto divjad se da loviti tudi z manjšimi kalibri (npr. 6,5×55), vendar je izjemnega pomena mesto zadetka, izbrano mesto zadetka pa bomo bistveno lažje natančno zadeli takrat, kadar smo umirjeni in na strel pripravljeni. Na pogonih običajno temu ni tako. Lahko bi celo rekli, da se na pogonih priporoča nekoliko rezerve pri energiji izstrelka (torej masi in hitrosti krogle), saj želimo divjad umiriti nemudoma in brez trpljenja, čeravno niso vsi streli na pogonih najbolj posrečeni in natančni. V ta namen se lovci, ki veliko lovijo na pogonih, najraje spogledujejo s kalibri, kot so: 8×57, 9,3×62, 9,3x74R in tudi drugimi, vendar so omenjeni trije najbrž prva izbira v veliko primerih in pri vseh tistih, ki se raje odločajo za počasnejše kalibre (in ne marajo hematomov na divjačini), saj jim zaupajo zaradi velike mase in premerov krogel. To so namreč kalibri z večjimi premeri in masami krogel, njihova prednost je pa tudi v tem, da so krogle iz teh kalibrov na svoji poti stabilne in imajo dovolj mase, da jih iz smeri ne odkloni že najmanjša trava ali vejica, temveč dokaj zanesljivo letijo tudi skozi kakšno vejevje ali manjše grmičevje. Drugi, ki si želijo doseči efekt hidrošoka in ciljajo na zanesljiv padec divjadi v ognju (1), se spogledujejo z bolj razantnimi in za pogone tudi zelo primernimi kalibri, kot sta na primer .30-06 SPRG ali celo .300 Win Mag. Takšna kalibra uporabljata krogle z manjšimi premeri, kar je neposredno povezano z manjšimi masami krogel. Vzrok za močnejši efekt hidrošoka ob zadetku krogle v tkivo pa se skriva v večjih hitrostih takšnih izstrelkov. Spomnimo, da kinetična energija narašča s kvadratom hitrosti, torej bistveno bolj, kot narašča s povečanjem mase krogle. Visoke hitrosti krogel pri omenjenih kalibrih so žal povezane tudi z nekaj slabostmi: kroglo lahko razbije in raznese na njeni poti že kakšna manjša prepreka, ki na let težje in počasnejše krogle ne bi bistveno vplivala. Velik vpliv na opisano ima pa seveda konstrukcija in zgradba krogle, kar je predmet obravnave v naslednjih vrsticah.

(1) »Pasti v ognju« v lovskem žargonu pomeni »pasti na mestu«.

KROGLE

Izbira krogle je precej odvisna tudi od predhodno izbranega kalibra. Enak konstrukcijski tip krogle lahko v dveh različnih kalibrih in posledično pri dveh (včasih zelo) različnih hitrostih deluje ob zadetku v tkivo povsem drugače, zaradi česar univerzalnega pravila ni! Samo praksa in izkušnje nas bodo pripeljale do najljubše krogle.

Vsekakor pa veljajo določene zakonitosti, ki so neodvisne od izbranega kalibra. Trše krogle (tudi monolitne, kot npr. Barnes TSX, Barnes TTSX, RWS HIT ipd.) blestijo v veliki prebojnosti, ko zadenejo svoj cilj – telo divjadi. Prednost takšnih krogel je v tem, da nam zagotavljajo večjo možnost izstopne rane, kar je v veliko pomoč pri kasnejšem (morebitnem) iskanju divjadi. Prav lahko se zgodi, da bomo imeli na drugi strani divjadi izstopno rano, čeravno bo krogla med svojo potjo skozi telo divjadi naletela na visok odpor, npr. kosti. Po domače rečemo, da krogla dobro prebija in izstopna rana nam bo v pomoč pri iskanju zastreljene divjadi, saj omogoča dobro krvno sled. Velikokrat pa se zgodi, da s tovrstno konstrukcijo krogel divjad po strelu slabše pada v ognju. Razlog je v tem, da velika količina kinetične energije izstrelka dobesedno nima učinka na divjad, saj krogla izstopi na drugi strani in s seboj odnese še precej svoje energije. Kadar se krogla v telesu divjadi ustavi, takrat lahko trdimo, da je na telo divjadi zares prenesla vso svojo energijo. To je običajno pri mehkejših kroglah, za katere je značilno, da divjad po strelu s takšno kroglo rada pade v ognju. Je pa zanje značilno tudi to, da nekoliko slabše prebijajo (manjša možnost, da bo krogla dosegla pomembne vitalne organe ter na drugi strani tudi izstopila). Primer takšne krogle je oblika SP (soft point ali mehka konica). Sam sem pristaš krogel, ki se preoblikujejo (deformirajo) v obliko gobice velikega premera, relativno dobro ohranjajo svojo maso (se ne drobijo) in zaradi ohranjanja svoje mase dosegajo tudi dovolj dobre prebojnosti. Običajna posledica naštetega je, da bodo dosegle vse vitalne organe v notranjosti trupa divjadi (primer: Nosler AccuBond ali RWS Evolution) in v veliko primerih tudi izstopile. Dober učinek na divjadi imajo sicer tudi krogle, ki se v notranjosti trupa divjadi začnejo drobiti in s tem poškodujejo večji del ali celo več vitalnih organov istočasno. Sam takšnih krogel ne uporabljam, saj rade poškodujejo precej mesa, prav tako pa pri kosilu ni moje najljubše opravilo odstranjevanje svinčenih ostankov za zobmi.

V kolikor bi na kratko strnil ugotovitve zapisanega, bi lahko povzel, da mora lovec pri strelu zmeraj predvsem stremeti k temu, da divjadi ne povzroča trpljenja in le-ta (v kolikor je mogoče) pade v ognju. Prav je, da zaradi vseh vplivov, ki vplivajo na natančnost zadetkov na skupnih lovih (adrenalin, mraz, bliskovitost dogajanja, ovire,…) stremimo k temu, da imamo pri izbiri kalibra zmeraj dovolj ali raje nekaj več energije, kot je sicer potrebno za uplenitev divjadi, ki jo bomo lovili. Seveda ni potrebno pretiravati do skrajnih zgornjih vrednosti, raje ohranimo zdravo mero razuma, saj na naših skupnih lovih najbrž ni za pričakovati črede bivolov, slonov in druge afriške veledivjadi. Podobno je pri izbiri krogle, svetujem namreč najboljše iz obeh svetov (dober učinek na divjadi in dovolj dobro prebojnost). V kolikor krogla samo prepotuje telo in z večino svoje kinetične energije na izstopu nadaljuje svojo pot, je izbira napačna. Zraven tega je to na določenih odprtih terenih nevarno, saj bi krogla lahko zašla predaleč in se na svoji poti še odbijala (seveda pa nikoli ne streljamo, če nismo zares prepričani, da imamo za ciljem dovolj dober zaklon, kjer se bo krogla ustavila – npr. hrib, zemljo itd.). Prav tako je napačna izbira krogle tista, pri kateri se bi le-ta takoj v podkožju divjadi ustavila ali razdrobila, še preden bi imela možnost poškodovati vitalne organe. Na vsakem od nas je, da v skladu s svojimi željami, na podlagi priporočil izkušenih lovcev in informacij, ki jih lahko pridobimo, skušamo izbrati najbolj optimalno izbiro, čas in izkušnje pa nas bodo zagotovo pripeljale do (za nas) najboljšega kalibra in tudi najboljše krogle za skupne love, kar bomo znali tudi utemeljiti pred polno mizo lovskih tovarišev po lovu.

Za Puškarstvo Vute – Renato BRODAR