Telefon: +386 (0)59 108 495
Naročila nad 100€ Brezplačna dostava
Close
Kremplova ulica 2, 2000, Maribor
+386 (0)59 108 495 info@lovskaoprema.si
Odpiralni čas: Pon - Pet 8.00 - 16.00

Najboljši kalibri in izbrane krogle za lov na daljše razdalje

            V Evropi se v zadnjem času pojavlja zmeraj večje število lovcev, ki se odkrito spogledujejo z lovom na dolge razdalje. Nedolgo nazaj smo takšen lov lahko spremljali predvsem preko interneta (razni forumi, videoposnetki na youtube kanalih ipd.), v glavnem pa so vsi avtorji takšnih tematik živeli onkraj luže. Danes se trend spreminja in podobno, kakor v ostalih dejavnostih, tudi trend lova na velike razdalje prihaja k nam iz Združenih držav Amerike. To je opaziti predvsem v ponudbi orožja in strelne optike na tržišču, v zadnjem času pa lahko spremljamo tudi evropske lovce na dolgo in široko razpravljati o tej tematiki,predvsem na spletu. Ljubiteljev strelstva na velike razdalje imamo že ves čas pri nas precej, v zadnjem času pa se je ta strast pričela povezovati tudi z lovom.

            Na evropskih tleh je v smislu popularizacije lova na daljše razdalje oral ledino Thomas Haugland, omenjeno tematiko pa popeljal na zavidljiv nivo. Vse novosti in aktualne dogodke, povezane z njim, lahko spremljate na www.thlr.no,youtube kanalu in spletnih blogih. Kakor je lov na daljše razdalje Thomas Haugland približal Evropejcem, tako tudi Tomaž Ražman omenjeno tematiko razvija v slovenskem prostoru, v svojih prispevkih v angleškem jeziku pa se spogleduje z bralci iz celotnega evropskega prostora (www.eu-lrh.com).

            Dolga razdalja je seveda popolnoma relativen pojem. Za povprečnega lovca se (predvidevam) dolge strelne razdalje pričnejo pri približno 200 metrih, čeravno je to običajna strelna razdalja za vsakogar, ki je navajen loviti v gorah in v praksi svoj strel večkrat podaljša vse tja do 300 ali več metrov. V kolikor bomo o tej tematiki prebirali na ameriških forumih, bomo zasledili, da se o dolgih razdaljah pričnejo pogovarjati največkrat pri 600 jardih (kar je v metričnih enotah slabih 550 metrov). Upoštevajmo, da večinoma govorijo o dolgi razdalji za streljanje (»long range shooting«), pri lovu (»long range hunting«) so razdalje v večini primerov krajše.  O lovu na dolge razdalje se največkrat pogovarjamo v območju med 300 in 600 metri, takšne razdalje pa zahtevajo tudi drugačno opremo, kot jo zahteva strelstvo na dolge razdalje. Za lov na dolge razdalje se velikokrat uporablja orožje in optika, ki običajno ni prva izbira pri strelstvu na dolge razdalje, največja razlika pa je v kalibrih in še bolj v izbiri krogel. Verjamem, da je večina vsakdanjih lovskih pušk in strelne optike v rokah lovcev sposobna natančnih in zanesljivih strelov vse tja do 300 metrov, za večje razdalje pa je v večini primerov potrebno korigirati tudi našo opremo. Še posebej pri lovu, kjer je natančen in zanesljiv strel ključnega pomena, da divjadi ne bi prizadejali nepotrebnih bolečin in trpljenja. Veliko enostavneje je namreč zgrešiti ali s strelom oplaziti tarčo, kakor živo bitje. Zaradi popularizacije lova na daljše razdalje in posledično zmeraj večjega števila kupcev lovske opreme, namenjene lovu na daljše razdalje, proizvajalci orožja in strelske opreme skrbno sledijo temu trendu. Rezultati se kažejo tudi v tem, da se za tovrsten lov počasi opušča vojaško opremo, saj proizvajalci lovske opreme ponujajo zmeraj več lovske opreme s primerljivimi lastnostmi in sposobnostmi ter na tak način sledijo trendom. Izrazit primer je prodaja strelne optike: lovci opuščajo vojaške in taktične strelne daljnoglede, saj je na trgu zmeraj boljša izbira lovske strelne optike, ki zadošča vsem pogojem lova na daljše razdalje.

            V kolikor smo izbrali puško in strelni daljnogled ter smo za oba kosa opreme tudi prepričani, da sta zmožna natančnih lovskih strelov na večje razdalje, nam ostane izbira laserskega daljinomera, ki je za takšen lov nujen. Predlagam daljinomer, ki ima vgrajen tudi inklinometer (merilnik naklona), saj nam bo v realnem času zraven dejanske razdalje prikazoval še horizontalno dolžino do cilja,kar je na lovu v gorah zelo uporabno. Seveda ne smemo pozabiti na spektiv, saj bomo brez njega imeli pri ocenjevanju divjadi izjemne težave. Menim, da je to ob kakšnem nahrbtniku za naslon puške tudi več kot dovolj opreme za lov do 300 metrov. V kolikor nameravamo loviti na večje razdalje, je priporočljivo uporabljati tudi merilnik vetra in aplikacijo ali tabelo za izračun padca krogle pri določenih razdaljah (nekaj te opreme je nepotrebne v primeru, če smo predhodno izbrali dovolj sofisticiran strelni daljnogled, kot je na primer Swarovski dS), strelne nogice (bipod), morebiti barometer ali še kaj. Omenili smo, da smo puško sicer predhodno že izbrali, preskočili pa smo bistven del pri uporabi orožja – kateri kaliber in kakšno kroglo za tovrsten lov izbrati?

KALIBRI

            Strinjam se, da so kalibri, kot na primer 6,5×47 Lapua, odlični za streljanje na dolge razdalje, vsekakor pa so popolnoma neprimerni za lov na enakih razdaljah. Pri lovu je izjemno pomembno, da smo izbrali dovolj zmogljiv in močan kaliber, ki bo na izbrani strelni razdalji ob zadetku še zmeraj na divjad prenesel vsaj toliko (ali raje še več) energije, kot je za uplenitev posamezne vrste divjadi potrebno pri manjših razdaljah. Primer: .308 Winchester je odličen kaliber, ki bo na 200 metrih na jelena še zmeraj prenesel zadostno količino energije, potrebne za padec v ognju in v večini primerov ustreza zakonskim zahtevam pri omenjeni razdalji, žal pa nas bo pustil na cedilu pri 600 metrih, ko bo za jelena enostavno nezadosten. Pri takšni razdalji se bomo raje odločali za močnejši .300 Winchester Magnum (ki je sicer istega premera, vendar z močnejšo polnitvijo), čeravno je izbrana krogla v obeh primerih morda celo enaka. Upoštevajmo omejitve, priporočila in tabele s podatki o hitrostih in energiji naboja, predvsem pa ostanimo na varni strani in se odločajmo v korist divjadi.

Popularni kalibri, ki se uporabljajo pri lovu na dolge razdalje, le redko presegajo premer sedmih milimetrov (z izjemo kalibra .30: .300 Win Mag, .300 RUM, .300 Norma Magnum ipd.), najbolj logična in vsakdanja izbira pa so sledeči kalibri: 6,5×65 (R), 6,5×68, .270 Win, 7 mm Rem Mag in podobni. Ne pozabimo še na obe kratki magnum različici (.270 WSM in .300 WSM) in v grobem smo zajeli praktično vse pomembne kalibre iz obravnavanega asortimana. Izjema po premeru krogle je kaliber .338 Lapua Magnum, ki je trenutno tudi najbolj priljubljen kaliber za lov na dolge razdalje zaradi svojega dolgega efektivnega dosega in zadostne količine energije na daljših razdaljah. Ta kaliber nudi seveda bistveno večje zmogljivosti in daljši domet od prej naštetih, v slovenskem prostoru bolj razširjenih univerzalnih kalibrih (6,5 mm, 7 mm,…). Po priljubljenosti se mu počasi bliža tudi kaliber .300 Norma Magnum, za popularizacijo katerega je največ naredil prav Thomas Haugland. Kaj je skupnega naštetim kalibrom? Predvsem položna krivulja leta in relativno visoke začetne hitrosti, ki ne pojenjajo tako zlahka, temveč ostajajo v zavidljivih vrednostih tudi pri daljših razdaljah.

Pri izbiri kalibra imejmo v mislih še dostopnost in cene streliva. Obstajajo namreč še drugi eksotični kalibri, ki so za takšen lov prav tako primerni, vendar je pri nas skoraj nemogoče najti ustrezno strelivo. V kolikor ga uspemo najti, smo pa največkrat zelo omejeni z izbiro krogle.

KROGLE

Omenili smo položno krivuljo leta, zanjo pa je pri kroglah zraven premera in visokih začetnih hitrosti ključen podatek tudi balistični koeficient. Večji, kot je, manjši je upor krogle med letom in dlje bo krogla ohranjala potrebne hitrosti. Kalibra 6,5 mm in 7 mm sta tudi sicer zelo znana po visokih balističnih koeficientih krogel, ki se v teh kalibrih uporabljajo (dolge in vitke krogle, tudi dobro uravnotežene).

V mislih imejmo, da se krogla na 100 metrih ob zadetku obnaša popolnoma drugače, kakor na razdalji 300 ali več metrov, ko je hitrost od zadetku v trup divjadi bistveno nižja. Večina trših krogel na takšni razdalji enostavno ne dosega zadovoljivih hitrosti, da bi se lahko v celoti in popolnoma deformirala, kar od nje na lovu pričakujemo zaradi lovsko pravične uplenitve (takojšnje usmrtitve) divjadi. Upoštevajmo še dejstvo, da balistični koeficient krogle pri večjih razdaljah ni zanemarljiv podatek, saj si želimo položnih krivulj leta krogle in ohranjanja zadovoljivih hitrosti na izbrani strelni razdalji. Težaven primer trde krogle za uporabo na daljših razdaljah lahko podam na priljubljeni monolitni krogli RWS HIT, ki za popolno in učinkovito deformacijo potrebuje minimalno hitrost ob zadetku kar 700 m/s. V kolikor pogledamo v tabelo streliva z omenjeno kroglo, bomo hitro ugotovili, da pri večini kalibrov (z razliko nekaj svetlih izjem) na razdalji 300 metrov to hitrost le še stežka dosežemo. Tudi to je razlog, da določeni proizvajalci proizvajajo krogle, ki so namensko izdelane za lov na večje razdalje (Barnes LRX, Nosler AccuBond LR, Hornady ELD-X,…). Njihove odlike se kažejo v natančnosti izdelave (majhnih tolerancah pri proizvodnji) zaradi doseganja višjih natančnosti pri streljanju, v visokih balističnih koeficientih in konstrukcijah, ki omogočajo zanesljivo deformacijo tudi pri nižjih hitrostih.

V teoriji bi idealna krogla za lov na velike razdalje imela sledeče lastnosti: izjemno položno krivuljo leta, preoblikovanje (razširitev) na dvojni premer krogle ob zadetku le-te v trup divjadi, ravno tolikšno prebojnost, da bi dosegla vse vitalne organe (ne glede na ovire in kosti na svoji poti), na drugi strani telesa divjadi pa izstopila in se prevrnila na tla, kar bi pomenilo, da je zares prenesla vso svojo energijo na divjad. In to bi opravila enako dobro tako na šestdesetih, kot tudi šeststotih metrih.

            Poudariti bi želel še tisto, kar je pri lovu na večje razdalje ključno: »Za strel se odločimo, kadar smo vase in v svojo opremo zares prepričani in na podlagi predhodnih treningov ter velikega števila izstreljenih nabojev odločeni in tudi sami sebi zaupamo, da bo naš strel zares zadel.« V kolikor želimo poskusiti in nismo prepričani v mesto zadetka, opustimo strel in se raje odpravimo na strelišče, kjer lahko po mili volji vadimo na način, ki ne bo prizadejal škode naravi in njenim plemenitim prebivalcem.

Renato BRODAR

Komentiraj

Polja označena z zvezdico so obvezna *