Pristrel puške: Kako in zakaj streljati na strelišču?

Dobro in kvalitetno orožje ter pravilna uporaba le tega sta osnovna pogoja, da lovsko pravično uplenimo divjad, prav zato je zelo pomembno, da smo vešči rokovanja s svojim orožjem. Pred oddanim strelom veliko dejavnikov vpliva na uspešnost uplenitve:

• adrenalin,
• naslon puške (palica, drevo, preža, koleno …),
• položaj strelca (drža),
• razdalja,
• temperatura,
• naklon,
• nastavitev puške,
• nastavitev optike,
• hitrost ocenitve divjadi,
• hitrost streljanja …

Na nekatere dejavnike nimamo vpliva, na določene pa lahko z vadbo na strelišču vplivamo tako, da naredimo čim manj napak. Ko začnemo rokovati z orožjem avtomatično, brez da razmišljamo, podobno kot pri vožnji avtomobila, potem smo že dosegli veliko. Večina lovcev premalo strelja in zato pride prevečkrat do napak pri ravnanju z orožjem. V vojski smo nenehno ponavljali iste gibe z orožjem, tako nam je prišlo rokovanje s puško v avtomatske gibe, da brez razmišljanja uporabljamo varovalko, naprožilo, napenjalni vzvod ali ponovno polnjenje puške, zato je zelo pomembno, da čim večkrat treniramo streljanje na strelišču. Pri lovu je orožje izpostavljeno mnogim zunanjim vplivom, kot so dež, sneg, udarci, padci … Tudi zato je treba vsake toliko orožje in sebe preveriti na strelišču, po potrebi pa tudi nastaviti optiko. Na strelišču je zelo pomemben naslon, puška mora biti naslonjena zadaj za pištolskim ročajem in spredaj pod kopiščkom. Spredaj ne sme biti naslonjena na cev, s cevjo se ne smemo ničesar dotikati, tako lahko ob oddanem strelu le ta prosto zaniha. Prav tako ne smemo držati za optiko, drži se lahko samo za kopišček ali sistem oz. zaklep. Nekateri puške sploh ne držijo spredaj, ampak samo zadaj in močneje, to sicer ni narobe, vendar je odsun puške navzgor večji.

Komolca morata biti podložena ali pa naslonjena na mizo, ne smeta biti prosto v zraku, drža mora biti sproščena in ne vsiljena. Zelo pomembno je tudi proženje, le to lahko vadimo doma, v lovski sobi, v puško pa vstavimo izstreljen tulec ali slepe naboje, s katerimi lahko vadimo tudi hitro repetiranje. Nepravilno proženje je, če v trenutku, ko imamo namerilni križ v daljnogledu poravnan s ciljem, sunkovito povlečemo za sprožilo, v tem primeru potegnemo puško s cilja in zgrešimo. Pravilno proženje je, če je namerilni križ nenehno poravnan s ciljem, pritisk na sprožilec pa počasi povečujemo, tako da nas strel preseneti. Danes imajo moderni daljnogledi spremenljivo (variabilno) povečavo, zato izbiramo povečavo glede na uporabo. Za lov na pogonu uporabljamo 1–4x povečavo, pri zalazu 3–8x povečavo, na preži 6–15x povečavo, na strelišču pa maksimalno oz. do 24-kratno. Večja kot je povečava in večji kot je premer leče objektiva, manjše je vidno polje in večji kot je premer objektiva, več svetlobe sprejme opika, zato je daljnogled v mraku svetlejši. Daljnogledi s povečavo nad 12-krat imajo tudi nastavitev paralakse.

Paralaksa je razlika med dvema kotoma, s katerih opazujemo, govorimo tudi o navideznem gibanju. Če opazujemo en predmet in premaknemo glavo, se ozadje tudi prestavi, temu pojavu pravimo paralaksa. To opazimo pri veliki povečavi in majhni razdalji. Daljnogledi, ki nimajo nastavljive paralakse, imajo le to že nastavljeno na razdaljo 100 m. Za lovce je paralaksa zanemarljiva napaka in nekaterim to pomeni spet dodatno skrb pred strelom, športni strelci pa želijo tudi to napako odpraviti. Paralakso opazimo tako, da gibljemo glavo levo, desno ter gor in dol, namerilni križ pa se prestavlja po cilju. Pravilno nastavitev dosežemo takrat, ko vidimo namerilni križ in opazovani predmet hkrati ostro in ne zamegljeno, ob premiku glave pa namerilni križ ostane pri miru na cilju.

Pristrel puške se izvede tako, da oddamo od 2 do 3 strele, pogledamo, koliko od sredine tarče so streli oddaljeni in napravimo popravek na daljnogledu. Najprej odvijemo pokrovček nastavitvene kupole in zavrtimo kupolo, ko vrtimo, se čutijo kliki, 1 klik pomeni 1cm premika križa na 100 m, če imamo nastavitev v angloameriški enoti, na primer 1/4 MOA, pomeni 1 klik, torej 7,6 mm premika na 100 m. Puščica na kupoli nam kaže, v katero smer se bo pri vrtenju kupole prestavil strel. Torej če je središče strelov 12 cm nizko in 15 cm levo, prestavimo zgornjo kupolo 12 klikov v smeri U (angl. Up) ali H (nem. Hoch), torej gor. Stransko kupolo moramo prestaviti 15 klikov v smeri R (angl. Right, oz. nem. Rechts), torej desno.

Ponovno oddamo od 2 do 3 strele, če z rezultatom nismo zadovoljni, postopek ponovimo. Če oddamo več strelov zaporedoma, se zaradi segrevanja cevi premer skupine strelov povečuje, takrat govorimo o večjem raztrosu zadetkov. Povprečna repetirna lovska puška mora zdržati vsaj 5 strelov, preden se začne raztros, pri puškah z debelejšo cevjo pa se ta pojav začne pri 15 ali več strelih, na primer pri kombiniranih puškah, kjer je krogelna cev spodaj in so cevi fiksno zalotane, so lahko zaradi raztezanja spodnje cevi, zadetki na tarči zmeraj višji. Standardni raztros zadetkov s tovarniško polnjenim strelivom ne sme biti večji kot 4 cm. Ni nujno, da vsaka puška z vsakim strelivom doseže tak standard. Zgodi se, da dve puški istega proizvajalca dosegata različne raztrose z istim strelivom, pri tej teoriji ni pravila. Enostavno je treba preizkusit, katero strelivo najbolj odgovarja določeni puški, najboljše rezultate pa se dosega z lastnim polnjenjem streliva.

Kot že omenjeno v izhodišču, na zadetke vplivajo različni dejavniki, kot so temperatura zraka, vrsta puške in nabojev, nadmorska višina, seveda tudi naklon strela ter razdalja. Prav tako ne smemo zanemariti, da so zadetki odvisni tudi od samega strelca, torej ni nujno, da bosta dva strelca pod enakimi pogoji opravila enako dobro pristrelitev. Do slabih zadetkov torej pride zaradi različnih dejavnikov in napak, zato se priporoča večkraten obisk strelišča, tako preizkusimo sebe ter orožje, na tak način se zagotovo izognemo napakam, ki sicer nastajajo zaradi neizkušenosti strelca ter slabega poznavanja lastnega orožja.

Avtor članka: Jernej Vute, puškar