Ali divjad dejansko potrebuje sol?
Sol (natrijev klorid) je pomembna sestavina v prehrani praktično vsakega živega bitja, saj igra kritično vlogo pri ohranjanju zdravega delovanja telesa. Divjad v tem primeru ni izjema, le ene vrste potrebujejo več soli (prežvekovalci, ker jim primanjkuje natrijeva klorida v rastlinski prehrani), ene pa manj (plenilci).
Sol je vključena v postopek presnove telesa in ohranjanja vodne balance. Bistvenega pomena je tudi za živčni sistem in normalno delovanje mišic. Divjad ima z zaužitjem primerne količine soli bolj močne kosti, parkljasta divjad pa bolj razvito rogovje. Sol je tudi zelo pomembna za samice različnih vrst divjadi, in sicer v času brejosti (za normalni razvoj ploda) ali v obdobju dojenja (saj je tvorba mlečne maščobe nemogoča brez natrija). S prehodom iz zimskega obdobja v poletno in posledično s spreminjanjem vrste hrane (s suhe na svežo) ima divjad težave s prebavo, prav sol lahko olajša tovrstne tegobe, saj zadržuje vodo v telesu in preprečuje dehidracijo (Evrofermer.com, 2019).
Sicer strokovnjaki s področja upravljanja z divjadjo pravijo, da divjad ne potrebuje soli v takšnih količinah, kot si lovci mislimo in so tako vse akcije, povezane z zagotavljanjem dostopa soli za divjad, vključno s postavljanjem in zalaganjem solnic, odveč oziroma se s tem zgolj zagotovi zadrževanje divjadi na varnih površinah (Hafner, 2014). Kljub temu večina lovcev iz generacije v generacijo skrbi, da ima divjad dostop do potrebne količine soli. Vsako leto znova se zalagajo solnice (februarja in marca), uporabljajo se solne paste, nastavljajo se solni lizalni kamni, prav tako se sol dodaja med hrano na krmiščih. Tovrstno delo je že skoraj tradicija. Tudi marsikateri lovski pripravnik si s postavljanjem nove solnice, ki bo v vsakem primeru obiskana, pridobi del delovnih ur v lovišču.
Kako izdelati solnico in kje jo postaviti?
olnice za divjad so na videz preprosta konstrukcija, a vendarle so za njihovo izdelavo in postavitev potrebne določene spretnosti in znanja. Najprej je treba najti pravo mesto za postavitev solnice. Priporočljivo je, da je mesto na čim bolj ugodnem območju za divjad, torej tam, kjer se ne potepajo pohodniki, gobarji in drugi sprehajalci, tam, kjer se ne vozijo kolesarji in motoristi. V nadaljevanju je pomembno, da so solnice postavljene vsaj 50 m od naravnih vodnih virov, na tak način se prepreči stik soli z vodo, v primeru stika bi se sicer lahko spremenil ekosistem vodnega vira. Hkrati pa je treba upoštevati, da bo divjad po lizanju soli žejna, zato je vseeno priporočljivo, da se v relativni bližini solnice nahaja vodni vir, tako se lahko divjad odžeja. Solnice imajo različen izgled, vendar v osnovi sta dva dela: leseni del (leseni drog, odžagano drevo, štor) in sama kamena sol, nastavljena na vrhu ali položena v notranjost, v zarezo. S pomočjo solnice divjad pride do soli tako, da liže leseni del, prepojen s sprano soljo.
Najbolj ekološki način izdelovanja solnice je, da uporabimo odžagan del debla, z ene strani naredimo zarezo ali izžagamo notranjost tako, da lahko vanjo položimo sol, deblo zabijemo v tla, da je zgornji del nekje 1 m nad tlemi. Druga možnost je, da nekje v globini gozda poiščemo primerno prelomljeno drevo in iz tega poskusimo narediti solnico (odžagamo omrtveli del, zgoraj naredimo zarezo ali obod iz lestvic, kamor položimo kameno sol).
Pri izdelavi solnic se izogibamo nenaravnih materialov (plastike, žic), saj onesnažujejo okolje (primer takšne solnice je na spodnji sliki). Da bo solnica služila svojemu namenu in bo hkrati tudi neškodljiva naravi, je o njeni izdelavi treba dobro premisliti, si vzeti čas in v samo izdelavo vložiti primeren trud.
Prehitro raztapljanje soli lahko preprečimo tako, da jo zmešamo z glino. Pri postavitvi je potrebno tudi poskrbeti, da divjad nima neposrednega dostopa do soli, solnica mora biti primerno visoka, prav tako je potrebno preprečiti, da bi divjad prišla neposredno do soli s samim lizanjem ali grizenjem debla/kola.
Kaj je solni lizalni kamen in kako se uporablja?
Solnica ni edini način zagotavljanja potrebne količine soli za divjad. Dokaj znani so tudi solni lizalni kamni. Lizalni kamen je mešanica soli in različnih mineralov. Služi kot krmni dodatek, ki odpravi primanjkljaj soli in mineralov v telesu divjadi po zimskem obdobju, pomembno vlogo pa ima tudi v času razmnoževanja. Lizalni kamen po navadi sestoji iz posebej prečiščene soli ter mineralov, kot so železo, kalcij, kalij, magnezij, fosfor in drugi, ki so pomembni za razvoj in zdravo delovanje telesa. Lizalni kamni so posebej primerni za veliko rastlinojedo divjad (jelenjad, srnjad, gamsi, mufloni, damjaki). V primeru, da lizalnemu kamnu dodamo naravne arome (janež, sadje …) postane privlačen tudi za plenilce ter divje prašiče.
Razmerje soli in mineralov v lizalnem kamnu je optimalno, kar pomeni, da se v telesu učinkovito presnovijo. Prednost lizalnega kamna je tudi v tem, da divjad ob zaužitju le tega ne more predozirati količine soli, kar je v primeru, če sol nasipamo med hrano na krmišču, mogoče oziroma skoraj neizogibno. Divjad med lizanjem solnega kamna jasno čuti, kdaj ima dovolj. Presežek soli je namreč zelo škodljiv, saj vodi v različna obolenja, kot so bolezni ledvic ali nastajanje soli v sklepih.
Lizalni kamen se nastavi na varnem območju za divjad. Lahko se položi na štor, lahko se obesi v višini človeških ramen (če gre za jelenjad, srnjad, muflone, gamse, damjake) ali se pritrdi na deblo drevesa. Lizalni kamen je dokaj odporen na vremenske razmere, zato ga ne bo hitro zmanjkalo. Priporočljivo je, da se nastavi enkrat na leto.
Solna pasta za privabljanje divjadi
Eden od načinov zagotavljanja potrebne količine soli ter hkrati privabljanja divjadi na varno območje je tudi solna pasta. Solna pasta je prav tako mešanica soli in mineralov, podobno kot lizalni kamen, vendar je drugačne konsistence, je namreč v obliki paste. Njena uporaba je enostavna, s čopičem se nanese na deblo drevesa ali na visoke veje, kjer se strdi. Prednost solne paste je v njeni fleksibilni uporabi, z njo lahko namreč zavzamemo večji teren, več primernih lokacij hkrati, kar nam uporaba solnic in lizalnega kamna ne omogoča.
Solna pasta je namenjena vsem vrstam divjadi (nevtralni vonj). Če pa želimo privabiti določeno vrsto divjadi (divje prašiče) pa uporabimo solno pasto z vonjem janeža ali tartufov. Pri uporabi solne paste ni treba pretiravati in na enem mestu porabiti vso vsebino embalaže. Dovolj je, če solno pasto nanesemo tako, kot je prikazano na spodnji sliki ali celo manj. Ustrezno obdobje uporabe solne paste je ob prehodu vremenske sezone, se pravi v februarju in marcu.
Glede učinkovitosti solne paste so mnenja neenotna, nekateri lovci namreč pravijo, da solna pasta niti malo ne privabi divjadi. Tu je treba upoštevati dejstvo, da je solna pasta (kot tudi založena solnica in solni lizalni kamen) učinkovita tam, kjer se divjad že pojavlja. Na območjih, kjer divjadi ne zasledimo ali jo zasledimo zelo redko, je nesmiselno uporabljati privabljalna sredstva. Solno pasto je torej optimalno uporabiti tam, kjer se divjad giblje, zlasti na prehodnih poteh divjadi, čim bolj globoko v gozdu. Do nesoglasij prihaja tudi glede reakcij divjadi na solno pasto, nekateri namreč opažajo, da divjad solne paste ne zavonja in gre mimo, če pa jo že zazna, je noče lizati. Tovrstna opažanja ne morejo biti zadosten dokaz za neučinkovitost solne paste. Divjad namreč točno ve, kaj in koliko potrebuje, torej če gre mimo solne paste ali pa je ne liže, potem nima potrebe po snoveh, ki se nahajajo v njej. Poleg tega je veliko lovcev, ki so zadovoljni z rezultati delovanja solne paste, kritika o neučinkovitosti solne paste je torej neupravičena.
Zaključek
Sol je obvezna sestavina v prehrani divjadi in prinaša veliko zdravilnih učinkov. Lovci, čuvaji narave, moramo divjadi zagotoviti dostop do potrebne količine soli, zlasti v obdobju, ko jo najbolj potrebuje, torej v prehodu iz zimske sezone v poletno. Seveda pa s postavitvijo solnic in nastavljanjem lizalnih kamnov ter solnih past nikakor ni potrebno pretiravati. Sol je le dodatek, ne pa osnovni del prehrane. Pravzaprav so vse »solne« akcije udejanjanje skrbi za divjad: da je zdrava in da je čim dlje na varnem.
Avtor: Diana Davtian, Puškarstvo Vute
Viri:
Hafner, Miran. 2014. Varovanje in urejanje življenjskega okolja divjadi. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije, s. 368-370.
Evrofermer. com. Соль в рационе животных – Sol v prehrani živali, 12. september, 2019.