Strelna optika za različne načine lova
V preteklosti, ko je bil način življenja preprostejši, je ta sovpadal tudi z lovsko opremo, ki je bila v takratnem času na voljo. Na puškah lovcev so se po mehanskih merkih postopoma začeli pojavljati prvi strelni daljnogledi in še nedolgo nazaj smo na puškah domačih lovcev lahko srečevali daljnoglede z oznakami, kot sta 4×32 ali 6×42. Na kratko ti oznaki opisujeta štiri- oziroma šest-kratno povečavo in premer objektiva 32 oziroma 42 mm. Kaj pravzaprav pomeni povečava? Najlažje si bomo pojem predstavljali tako: kadar gledamo predmet, oddaljen 100 metrov, skozi daljnogled z 10x povečavo, skozi daljnogled vidimo ta predmet, kakor da bi bil 10 metrov oddaljen od nas. Danes, ko je svet nekoliko bolj zapleten, izbira lovske opreme pa izjemna, bomo na strelnih daljnogledih srečali raznorazne oznake, samo prej omenjenih (4×32, 6×42 itd.) praktično več ne. Lovci smo namreč postali izbirčni, želimo si tehnično dovršene in kakovostne opreme, zaradi česar se ne zadovoljimo več s fiksnimi povečavami, enim strelnim daljnogledom za vse mogoče razmere in podobno.
Težko bi rekli, da obstaja univerzalen daljnogled, ki bo zadovoljil vse naše zahteve in pričakovanja. Prav zato je danes na voljo toliko različnih izdelkov, vsak izmed njih pa služi več ali manj točno določenemu namenu. V prispevku želimo predstaviti strelno optiko, primerno za sledeče načine lova: lov z visoke preže, lov na zalaz, lov na pogon in lov v visokogorju. Verjamem, da večina lovcev za vsakega izmed naštetih načinov lova še zmeraj ne uporablja svojega, namenskega strelnega daljnogleda za vsako posamezno vrsto lova, zaradi česar bomo poskusili izluščiti tudi najboljši približek univerzalnega strelnega daljnogleda, ki bi ga lahko uporabili pri vseh omenjenih načinih lova, čeravno vsestranskost nujno pomeni tudi določene kompromise, ki odstopajo od idealov in naših želja.
Lov z visoke preže
Precejšen del lova z visoke preže poteka v času jutranjega svita in večernega mraka. Takrat si želimo predvsem to, da bi ujeli čim več svetlobe in razločno videli opazovano divjad. Običajno ta zahteva pomeni čim večji premer objektiva, s katerim bomo ujeli največ možne svetlobe, kar je v praksi največkrat podano pod nazivno mero 56 mm. Večji premeri ne bi imeli pravega učinka, saj je pomemben dejavnik tudi izstopna zenica. Premer izstopne zenice dobimo tako, da premer objektiva delimo s povečavo (pri daljnogledu nazivnih dimenzij 8×56 to pomeni 56 mm : 8=7 mm). Premer zenice v človeškem očesu spreminja glede na jakost okoliške svetlobe (v mraku se razširi, v svetlem zmanjša), vendar velja, da se pri človeku zenica običajno ne more razširiti na več kot 7 mm. To hkrati pomeni tudi, da bi večji daljnogledi bili le bolj nerodni za prenašanje, ne bi pa z njimi bili sposobni ujeti več svetlobe v mraku, saj se naša zenica ni sposobna toliko razširiti, da bi lahko z njo ujeli še več svetlobe. Vse to velja za mladega človeka, s staranjem se sposobnost širjenja zenice še dodatno zmanjšuje, kar pomeni, da je vprašljiva že smiselnost strelnega daljnogleda 8×56, saj bi lahko tudi z manjšim premerom daljnogleda dosegali enak učinek. Seveda pa samo velik premer leče ne pomeni nujno tudi največje prepustnosti svetlobe, temveč so za to potrebne še druge tehnologije, kot na primer kakovostni premazi leč in drugo. Omeniti je potrebno tudi, da v zadnjem času popularni in sicer zelo praktični daljnogledi z variabilnimi povečavami žal niso sposobni dosegati tolikšne svetlobne prepustnosti, kot bi jo lahko dosegali primerljivi daljnogledi s fiksnimi povečavami. Vzrok se skriva v preprostem dejstvu, da konstrukcija daljnogleda z variabilnim območjem povečave zahteva v svoji zgradbi zaradi svoje kompleksnosti tudi več leč, z vsako dodatno lečo pa seveda izgubljamo na prepustnosti svetlobe. S kakovostjo daljnogleda in uporabljenih naprednih tehnologij sorazmerno narašča tudi cena proizvoda.
Z visokih prež se spreminjajo tudi strelne razdalje, od zelo kratkih (v bližini krmišč, na majhnih jasah,…) do precej daljših (ob velikih poljih, travnikih,…), zaradi česar so zaželena široka območja povečav, najpogosteje so ta od dva-kratne povečave pa tja do dvanajst- ali celo petnajst-kratne povečave. Takšni daljnogledi (s premerom objektiva 56 mm) so običajno med dimenzijsko večjimi daljnogledi, namenjeni lovcem.
Primeri: 3-12×56, 2.4-12×56, 2,3-18×56,…
Lov na zalaz
Lov na zalaz je specifičen lov, ki zahteva okretnost, hitre odzive in običajno tudi dobro fizično pripravljenost. Strelne razdalje so običajno zmerne, lov pa se do večernega mraka običajno že zaključi. Iz opisanega lahko predvidimo, da dimenzijsko okorni in veliki daljnogledi z velikimi premeri objektivov niso priročni in tudi ne potrebni, prevelike povečave pa so nam lahko prej v napoto, kakor v korist. Običajno so najbolj uporabna območja povečav od dva- pa vse do deset- ali dvanajst-kratnih, idealen premer objektiva pa je zaradi svoje priročnosti in kompaktnih dimenzij največkrat 42 mm. Trenutno se najbrž najboljša izbira za lov na zalaz ponaša z oznako 1.7-13.3×42.
Primeri: 1.7-10×42, 1.7-13.3×42, 2-12×50,…
Lov na pogon
Kratke strelne razdalje, hitri streli in potreba po širokem vidnem polju. Tako nekako bi lahko skozi objektiv opisali lov na pogon. Z željo čim hitreje ujeti v križ divjad, ki jo želimo upleniti in zaradi širšega vidnega polja ohraniti obe očesi odprti tudi med merjenjem, lahko enostavno definiramo idealno strelno optiko za tovrstno obliko lova. Na pogonih pridejo v poštev predvsem sledeče možnosti: rdeča pika, refleksni vizir in širokokotni strelni daljnogled. Slabost rdeče pike in refleksnega vizirja je predvsem v tem, da nimata na voljo povečave, ki je potrebna pri nekoliko daljših strelih. Tukaj se pokaže glavna prednost in univerzalnost širokokotnega strelnega daljnogleda. Pri strelih na večje razdalje so nam različna območja povečav lahko v veliko pomoč, žal pa smo s takšnim daljnogledom nekoliko počasnejši v primerjavi z rdečo piko ali refleksnim vizirjem. Pri uporabi širokokotnega strelnega daljnogleda (ali drugega daljnogleda) mora biti zrklo očesa poravnano v obeh smereh – tako levo/desno, kakor tudi navzgor/navzdol, ob tem pa mora biti oko še na točno določeni razdalji od okularja, saj lahko le tako vidimo celotno sliko. Vse to pri rdeči piki ali refleksnem vizirju odpade, zaradi česar je uporaba takšnih pripomočkov hitrejša in bolj intuitivna. Smiselna povečava pri lovu na pogon je 1x ali z drugimi besedami: brez povečave. Razlog se skriva v tem, da imamo pri gledanju brez povečave lahko odprti obe očesi odprti, tako pa tudi zajamemo širše vidno polje, kar je pri premikajoči se divjadi izjemnega pomena. Podjetje Swarovski Optik je pred kratkim predstavilo celo širokokotni daljnogled z 0,75-kratno povečavo in tako dokazalo dve stvari: prvič, da je to mogoče in drugič, da lahko s povečavo, manjšo od 1x, zajamemo še širše vidno polje, kar je na nek način revolucionarno. V vseh primerih pa velja preprosta korelacija – čim manjši je premer objektiva in čim manjša je nastavljena povečava,, tem širše vidno polje vidimo. To lahko imamo v mislih zmeraj in povsod. Primerni širokokotni daljnogledi za tovrsten način lova so običajno tisti, ki imajo območja povečav med 1x in 6x, za najpogostejši premer objektiva pa velja tisti s premerom 24 mm.
Primeri: 1-5×24, 1-6×24, 0.75-6×20,…
Lov v visokogorju
Lov v visokogorju je zaradi prostranstev, narave in fizične zahtevnosti zmeraj veljal za poseben lov. Svojevrsten lov, kot je, pa zahteva tudi primerno opremo. Streli na nekoliko daljše razdalje so tukaj nekaj povsem običajnega, od tod tudi zahteva po nekoliko večjih povečavah na strelnih daljnogledih. Ravno zaradi fizičnih naporov pa je za prijeten lov v visokogorju pomembno tudi to, da je oprema lahka. Daljnogledi z velikimi objektivi (in posledično masami) odpadejo, saj bi nas takšni daljnogledi predvsem ovirali pri planinarjenju. Streli so v večini primerov sredi dneva in skoraj nikoli v poznem mraku, kjer bi potrebovali velike objektive in veliko prepustnost svetlobe v mraku. Za vse daljnoglede z večjimi povečavami, kakršne uporabljamo tudi v visokogorju, je značilno, da imajo nastavljivo paralakso, čeravno je problem paralakse pri streljanju na majhnih razdaljah (pod 100 metrov) bolj izrazit, kakor pri večjih razdaljah. Pa vendar, gre za neprijeten pojav, kadar med merjenjem premiki očesa izven osi strelnega daljnogleda (v katero koli smer) povzročijo, da se križ na cilju premika. Večina daljnogledov, ki nima možnosti (dodatne kupole) nastavljanja paralakse pri določenih razdaljah, ima le-to izničeno pri razdalji 100 metrov. Daljnogledi, ki imajo dodatno kupolo za nastavitev paralakse, nam omogočajo, da ta pojav izničimo pri različnih razdaljah, odvisno od trenutne situacije.
Še en priboljšek, ki v visokogorju zares služi svojemu namenu, so balistične kupole (na daljnogledih, ki le-te premorejo). Z njimi lahko, v odvisnosti od padca krogle na različnih razdaljah, sproti korigiramo premik namerilnega križa, še preden oddamo strel in določimo razdaljo, na katero bomo streljali. Kot primer podajmo Swarovski BT balistične kupole, kjer predhodno nastavimo določene razdalje in s premikom kupole na vnaprej nastavljeno točko pred strelom samo izberemo razdaljo, na katero bomo streljali. Spet druge kupole omogočajo, da imamo na daljnogledu oznake za točno določene (vnaprej predvidene) razdalje in s kliki zmeraj preprosto nastavimo, na katero razdaljo bomo streljali, saj je že na kupoli razvidno, kam moramo kupolo pred strelom prestaviti, da bomo dosegli zadetek na zahtevani razdalji (primer: ASV balistične kupole nemškega proizvajalca Zeiss). Vgrajen laserski daljinomer v strelnem daljnogledu je priročen, kadar pričakujemo strele na večjih razdaljah, s seboj pa ne želimo nositi veliko dodatne opreme.
Za lov v visokogorju je smiselno, da je največja povečava vsaj 10-kratna, premer objektiva pa nekje med 42 in 48 mm, 50 mm predstavlja nekako že maksimum, saj bi z večjim premerom objektiva le drastično povečali dimenzije in maso opreme brez prave dodane vrednosti za lov v gorah.
Primeri: 2.5-15×44, 3.5-18×44, 2-16×50,…
Vsestranski strelni daljnogled
Zmeraj, kadar uporabimo besedo »vsestransko«, se je potrebno zavedati, da bo rezultat le najbolj optimalen izbor kompromisov. V kolikor bi se moral odločiti za en strelni daljnogled, ki mi naj služi pri najrazličnejših načinih lova, bi kratko malo izbral splošen daljnogled tipa 2-12×50 ali podobno. Zmerne dimenzije in ne prevelika masa, dovolj velik premer objektiva za lov v mraku in dovolj široko območje povečave, ki zadovolji potrebe pri strelih na blizu, kakor tudi na daleč. Za uresničitev specifičnih želja glede različnih načinov lova pa je potrebno svojo lovsko opremo nadgraditi za še kakšen kos strelne optike.
Splošna priporočila
Pred nakupom strelnega daljnogleda naj nas k izbiri vodijo sledeči pomembni dejavniki: kakovost izdelave, kakovost leč, morebitne poprodajne storitve, ugled proizvajalca, ergonomija izdelka ipd. Garancijski rok, ki nam ga daje proizvajalec za morebitna popravila in opažene napake na izdelku, zagotovo ni zanemarljiv dejavnik pred nakupom. Najpomembnejše tehnične značilnosti, ki so pomembne in jih je smiselno imeti v mislih glede na naše potrebe pri lovu, so: območje povečave, premer leče, najmanjša in največja oddaljenost očesa, minimalno in maksimalno vidno polje, mračni faktor, prepustnost svetlobe, osvetlitev križa, nastavljiva paralaksa, odpornost na rosenje in vodo, teža,…
Ob splošnih, naštetih dejavnikih, imejmo v mislih nekatere uporabne priboljške, ki nam jih nudi trg in nam na lovu lahko olajšajo življenje. Izpostavil bi osvetlitev križa (običajno z rdečo piko), ki je danes skoraj nujna, saj so križi večinoma izjemno tanki, in to z razlogom! Tanjši, kot je križ, manj slike nam zakriva. Seveda pa to tudi pomeni, da bomo v mraku ob temnem ozadju takšen križ brez osvetlitve zelo težko videli.
Še posebej pomembna se mi zdi tudi izbira montažnih elementov, s katerimi bo daljnogled postal eno s puško. Menim, da so za lov priročne snemljive in ponovljive montaže, saj lahko v gostem, zaraščenem terenu, daljnogled preprosto odstranimo in pospravimo v nahrbtnik (podobno v gorah, kjer je včasih potrebno nekaj plezanja). Sam daljnogled odstranim tudi, kadar se lotim temeljitega čiščenja puške, sicer bi mi bil med opravilom le v napoto.
Vem, da je izbira primernega strelnega daljnogleda zahtevno opravilo, vendar bomo to opravilo precej olajšali takrat, ko si bomo jasno zastavili namene, v katere se bo daljnogled uporabljal, ob tem pa si postavili še cenovno zaželen okvir. Na podlagi določitve teh dejavnikov se bomo najbrž kaj kmalu približali optimalnemu izboru.
Pa dober pogled!
Za Puškarstvo Vute – Renato BRODAR